APDEJT.si

Evropska unija razmišlja o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje posojila za reparacije v višini 140 milijard evrov, namenjenega pomoči Ukrajini pri obrambi proti Rusiji. Pri tem se EU sooča s potrebo po dodatnih sredstvih in išče pomoč tudi pri Norveški, ki naj bi imela koristi od konflikta.

Nemčija bo leta 2026 povečala finančno pomoč Ukrajini za 3 milijarde evrov, je potrdil nemški podkancler Lars Klingbeil. Povečanje pomoči je namenjeno podpori Kijevu.

Nekdanji generalni sekretar Nata, Jens Stoltenberg, je v svojih spominih izrazil obžalovanje zaradi odločitve leta 2022, ko Nato ni ugodil prošnji ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega za zaprtje zračnega prostora nad Ukrajino. Kljub temu je Stoltenberg poudaril, da je bila ta odločitev nujna, da bi se izognili eskalaciji konflikta v tretjo svetovno vojno.

Nekdanji generalni sekretar zveze NATO, Jens Stoltenberg, je izjavil, da bi povečanje vojaške pomoči Ukrajini lahko vplivalo na odločitve ruskega predsednika Vladimirja Putina in ga pripeljalo do pogajalske mize. Stoltenberg je tudi poudaril, da NATO ne želi tvegati vojne z Rusijo zaradi Ukrajine in da je zavrnitev zahteve Volodimirja Zelenskega po prepovedi preletov nad Ukrajino bila pravilna odločitev, saj bi to lahko sprožilo tretjo svetovno vojno.

Donald Trump je pozval ukrajinskega predsednika Zelenskega, naj se dogovori in konča konflikt z Rusijo. Kot razlog za izbiro Madžarske za srečanje s Putinom je navedel dobre odnose z madžarskim premierjem Orbanom. Ukrajinski uradniki so izrazili potrebo po motivaciji Putina za resne mirovne pogovore. Trump naj bi Zelenskemu rekel, da ne želi Ukrajini prodati raket Tomahawk.

Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom zahteval, da Ukrajina preda popoln nadzor nad Doneckom, strateško pomembno regijo, v zameno za konec vojne. Putin naj bi bil pripravljen prepustiti dele Zaporožja in Hersona, dveh regij pod delnim ruskim nadzorom, v zameno za Doneck.

V Evropski uniji so izrazili skepticizem glede morebitnega srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, saj naj bi obstajala bojazen, da bo Kremelj ponovno izigral ameriškega predsednika. Prav tako naj bi bil po telefonskem pogovoru med Putinom in Trumpom ustavljen dogovor o dobavi Tomahawk raket Ukrajini. Madžarski premier Viktor Orban pa meni, da srečanje ponuja resnično možnost za mir v Ukrajini. Pojavljajo se vprašanja, kako bi lahko Putin prišel v Budimpešto kljub sankcijam in arestnim nalogom.

Evropska unija je potrdila, da ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ni prepovedan vstop v EU, temveč mu je zamrznjeno premoženje. Medtem so se pojavile informacije, da je med srečanjem Trumpa in Putina na Aljaski prišlo do napetosti zaradi zgodovinskega monologa o Ukrajini. Evropska komisija je napoved srečanja Trumpa in Putina v Budimpešti sprejela previdno, medtem ko Madžarska zagotavlja, da bo Putinu omogočen vstop v državo.

Nekdanji generalni sekretar zveze NATO, Jens Stoltenberg, je v intervjuju za nemški časopis Sueddeutsche Zeitung izrazil obžalovanje zaradi zamud pri dobavi orožja Ukrajini. Stoltenberg je dejal, da bi lahko z zgodnejšo dobavo orožja Ukrajini morda preprečili vojno ali pa vsaj zmanjšali izgubo ozemlja. Poudaril je tudi, da mora biti Zahod pripravljen na pogovore z Moskvo.

Nekdanji generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg je izjavil, da bi diplomatska rešitev vojne v Ukrajini lahko vključevala odstop dela ukrajinskega ozemlja, pri čemer je kot primer navedel Finsko po drugi svetovni vojni. Medtem ruska vojska nadaljuje ofenzivo v Ukrajini, pri čemer naj bi zavzela sedem naselbin v regijah DNR in Dnjepropetrovsk. Po drugi strani pa Združene države Amerike Ukrajini ne bodo poslale raket "Tomahawk".

Ukrajina je prekinila diplomatske odnose z Nikaragvo zaradi podpore Rusiji in priznanja zasedenih ukrajinskih ozemelj. Rusija je izvedla največji napad na ukrajinsko plinsko infrastrukturo od začetka vojne, pri čemer so bili prizadeti objekti Naftogasa v Harkovski in Poltavski oblasti. Ukrajinski droni so napadli kemični obrat Azot v ruskem Permskem okraju, kar je začasno prekinilo proizvodnjo.

Jens Stoltenberg, nekdanji vodja Nata, v svoji novi knjigi razkriva, da je Donald Trump leta 2018 predlagal izključitev Norveške iz Nata. Trump naj bi se spraševal, ali bi lahko Norveško izključili in ali bi lahko imeli "švedski model", če ne bi plačevali. Stoltenberg je izrazil strah, da bi Nato pod Trumpovim vodstvom lahko razpadel.

Norveški premier Jonas Gahr Støre (Ap) je izrazil željo, da bi Jens Stoltenberg nadaljeval kot finančni minister. Støre bo v prihodnjih dneh opravil pogovore s partnerskimi strankami o prihodnosti vlade in njeni usmeritvi. Støre je tudi izjavil, da vidi Tronda Giskeja kot vir moči.

Vodja odbora za nadzor in ustavna vprašanja norveškega parlamenta, Peter Frølich (H), je izrazil nezadovoljstvo z drugim pismom Jens Stoltenberga v zvezi z naložbami naftnega sklada v Izrael. Frølich meni, da Stoltenbergovi odgovori niso zadostni in da se primer približuje nadzornemu postopku. Stranke SV in Raudt se strinjajo, da so odgovori šibki, kar povečuje pritisk na Stoltenberga, da pojasni vprašanje naložb.

Finančni minister Jens Stoltenberg se je odzval na vprašanja parlamentarnega nadzornega odbora glede naložb norveškega naftnega sklada v Izrael. Odgovor je sprožil val kritik, pri čemer ga stranke Rdeči, SV in Venstre obtožujejo izogibanja odgovornosti. Grunde Almeland iz Venstre trdi, da se Stoltenberg sistematično izogiba odgovorom na zastavljena vprašanja. Kritike se nanašajo na vprašanje, ali se je finančni minister dovolj posvetil naložbam sklada.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je po poročilih poklical norveškega finančnega ministra Jensa Stoltenberga, nekdanjega generalnega sekretarja Nata, in ga prosil za nominacijo za Nobelovo nagrado za mir. Trump naj bi Stoltenberga poklical "iznenada" in izrazil željo po prejemu prestižne nagrade. Štirje ameriški predsedniki, vključno z Jimmyjem Carterjem in Barackom Obamo, so že prejeli to nagrado.

V presenetljivem preobratu je nekdanja državna sekretarka Hillary Clinton, sicer politična nasprotnica Donalda Trumpa, obljubila, da ga bo nominirala za Nobelovo nagrado za mir, če mu bo uspelo končati vojno med Rusijo in Ukrajino. Ta poteza je presenetila mnoge v Washingtonu.

Donald Trump naj bi v času svojega mandata večkrat poklical nekdanjega generalnega sekretarja Nata, Jensa Stoltenberga, da bi se pogovarjal o možnostih za prejem Nobelove nagrade za mir. Kot poroča norveška publikacija Dagens N?ringsliv (DN), je Trump to temo odpiral ob pogovorih o dajatvah za norveške izdelke.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump se je julija med telefonskim pogovorom z norveškim ministrom za finance Jensom Stoltenbergom, ki je bil prej generalni sekretar zveze NATO, zanimal za Nobelovo nagrado. O tem so poročali norveški mediji.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi prejšnji mesec med telefonskim pogovorom z norveškim ministrom za finance spraševal o Nobelovi nagradi za mir, poroča norveški časnik Dagens Naeringsliv.

Kontrolni odbor norveškega parlamenta je zahteval, da finančni minister Jens Stoltenberg (Ap) odgovori na več vprašanj glede naložb državnega naftnega sklada v Izraelu. Odbor, ki je prekinil poletne počitnice, bo Stoltenberga zaslišal o naložbah in morebitni vpletenosti Norveške v kršitve mednarodnega prava. Člani odbora zahtevajo popolno transparentnost glede naložb sklada.

Norveški naftni sklad, največji državni sklad na svetu, je objavil, da je prodal svoje deleže v enajstih izraelskih podjetjih. Razlog za to je bila ugotovitev, da je sklad investiral v proizvajalca, ki je vpleten v vojno v Gazi.

Jens Stoltenberg, nekdanji finančni minister Norveške, se je soočil z vprašanji glede naložb norveškega naftnega sklada v Izrael, po razkritju Aftenposten. Stoltenberg je izjavil, da razume zaskrbljenost javnosti glede skladnosti naložb z etičnimi smernicami. Odzivi na Stoltenbergovo tiskovno konferenco so bili burni, pri čemer so nekateri izražali mnenje, da Stoltenberg nima nadzora nad situacijo, kar je še posebej izpostavila stranka SV.

Norveška stranka Rødt je zahtevala izredno sejo Stortingeta (norveškega parlamenta) zaradi naložb Oljefonda v Izrael. Zahtevajo prekinitev poletnih počitnic parlamenta, da bi dobili odgovore glede teh naložb. Finančni minister je odgovoril, da bodo ponovno preučili naložbe sklada.

Finančni minister Stoltenberg je pozval Norges Bank in Etikkrådet k ponovnemu pregledu naložb naftnega sklada v izraelska podjetja. Razlog za to so zaostrene razmere v Gazi in na Zahodnem bregu. Stoltenberg je poudaril, da sklad ne sme biti investiran v podjetja, ki prispevajo k kršitvam mednarodnega prava. Naložbe naftnega sklada v izraelska podjetja so sprožile burne odzive v Stortingetu.

Predsednik Vučić je med obiskom gradbišča hitre ceste Slepčević – Badovinci odgovoril na vprašanja novinarjev, med drugim tudi na izjave Vladete Jankovića. Izrazil je pričakovanje, da bo hitra cesta, katere gradnja se je začela konec leta 2023, dokončana do junija prihodnje leto. Bogoljub Karić je izjavil, da Vučić razvija Srbijo in jo spravlja s svetom.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Generalni sekretar Nata, Jens Stoltenberg, je nedavno za The New York Times izjavil, da Rusija v treh mesecih proizvede trikrat več streliva, kot celoten Nato v enem letu. Radio Svobodna Evropa (RSE) in Conflict Intelligence Team (CIT) sta analizirala rusko in zahodno proizvodnjo orožja. Če bi Rusija resnično proizvedla trikrat več v treh mesecih, bi to pomenilo proizvodnjo 20,5 milijona izstrelkov letos.